Saksida

Saksida - slikar pravljičar

V četrtek, 19. junija 2014 bo v dvorani Palače Attems Petzenstein, na sedežu Pokrajinskih muzejev v Gorici, odprtje retrospektivne razstave »Saksida, pittore cantastorie / slikar pravljičar«. Razstavo organizirajo Goriška pokrajina, Pokrajinski muzeji iz Gorice in Društvo za umetnost Kons iz Trsta s prispevkom Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine, kustos je Joško Vetrih, Giulia Giorgi in Alessandro Quinzi sta kustosa razstavne postavitve. Razstava bo na ogled od 20. junija do 12. oktobra 2014, od torka do nedelje med 10. in 17. uro.

Razstava ponuja vpogled v zgodovino likovne produkcije Rudolfa Sakside (1913 1984), goriškega slikarja, ki je še premalo poznan širši publiki. Tridesetletnica smrti, ki poteka letos, je priložnost, da se ga spomnimo v mestu, kjer je živel in delal več let, in mu priznamo zasluženo čast, ki so jo dologo pričakovali vsi, ki so ga poznali, med temi so desetine bivših dijakov slovenskih ter italijanskih šolskih zavodov v Gorici, Kopru in Trstu, kjer je poučeval stenografijo in risanje.

Nekatera Saksidova likovna dela so bila na ogled na obsežnejši skupinski razstavi »Orizzonti dischiusi / Razprta obzorja«, ki se je odvijala leta 2012 med Trstom in Ljubljano, medtem ko so bile zadnje retrospektive leta 1994 v Gorici in leta 1995 v Trstu ter na Opčinah. Letošnja razstava želi biti najobsežnejša doslej postavljena, ker bodo prvič na ogled v javnosti dela iz družinske zbirke in številnih zasebnih zbirateljev ter dela iz naslednjih zbirk: Pokrajinski muzeji v Gorici, Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia, Goriški muzej iz Nove Gorice, KB 1909 d.d., Narodna in univerzitetna knjižnica iz Ljubljane, Pokrajinski muzej Koper, Slovenska kulturno gospodarska zveza iz Trsta, Slovensko stalno gledališče iz Trsta, Narodna in študijska knjižnica iz Trsta, Univerzitetna knjižnica iz Maribora.

Likovna dela na ogled prikazujejo umetniško pot Rudolfa Sakside, vse od začetka v tridesetih letih, ko se je zavzeto soočal s smernicami futurističnega aeroslikarstva edinega umetnika, ki ga je priznal kot svojega učitelja: Tullia Cralija. Naslov razstave se namreč sklicuje na citat slikarja Tullia Cralija, ki je bil velik Saksidov prijatelj, s katerim je leta 1942 bil izbran za razstavo Beneškega bienala v dvoranah, ki so bile posvečene Aeroslikarstvu.

Na razstavi bo več novosti: na ogled bo redka Saksidova futuristična slika, »L'aviatore«, ki je pridobila prvotni lesk po skrbnem restavratorskem posegu. Prvič bo na ogled izbor plakatov, ki jih je Saksida oblikoval (v dvajsetih letih se je podpisoval Saxida, ali v krajši obliki »Sax«) za podjetja ali dogodke, poleg tega še neobjavljeno gradivo, ki ga je zbrala umetnikova družina: tempere, skice, humoristične vinjete in karikature, ki jih je risal za različne publikacije tistega obdobja, med katerimi gre navesti »El melon«, tržaško humoristično revijo, ki so jo tiskali od leta 1935 in prvi slovenski fotoroman »Modre veverice«.

Najobsežnejši sklop eksponatov predstavljajo slike na olje, ki so obenem najbolj značilna oblika izraza umetnosti Sakside. Dela s pastelom, ročno okrašeni predmeti, lesorezi in lepljenke označujejo pa avtorjevo zrelo obdobje. Na ogled bo tudi umetniški film »Piccole cose ma non troppo«, ki si ga je zamislil in posnel Saksida sam. V videu, kjer ima kraška krajina bistveno vlogo, se pojavljajo nekatera dela, ki bodo na razstavi razstavljena in značilni motivi umetniških del. Kulturna in zgodovinska razsežnost razstave, ki sledi življenjskemu razvoju Sakside, zaobjema najintenzivnejše obdobje naše zgodovine in je podprta z arhivskim gradivom, ki je bilo zbrano v različnih javnih inštitucijah ter v družinski zbirki.

Rudolf Saksida, ki je povezoval slovensko in italijansko kulturo, je doživel obdobje fašizma, drugo svetovno vojno, leta obnove, ekonomski boom osemdesetih let, tako da se je mestoma zatekal v pravljično oazo stravagantnih fantastičnih kreatur, mestoma z odločnim izražanjem svojega odklona vojne in nasilja, ki vedno morijo človeštvo.

Poglobljena študija njegove umetniške poti bo doplnila razstavo v spremni monografiji; ki bo izšla jeseni, vkolikor bo razstava sama prispevala k dodatnem izboru novega gradiva s strani zasebnih zbirateljev.